Prevod slovenskih zemljepisnih imen?

Zanimivo je prevajanje slovenskih zemljepisnih imen na področjih kjer so danes slovenske narodne manjšine. Na primer na Avstrijskem Koroškem se Slovenji Plajberk prevaja kot Windisch Bleiberg, kar nakazuje na nacistično teorijo o tem, da na Koroškem živijo Vindišarji in ne Slovenci. Seveda vsekakor je tako najlažje narediti, da se izogneš težavam z narodom sosednje države, kateremu pripada neka manjšina, v tem primeru slovenska.

Drugi takšen primer je Špeter Slovenov katerega italijansko ime je zanimivo San Pietro al Natisone, kjer so se Italijani ravno tako hoteli izogniti temu, da bi kdo posumil, da tod živijo Slovenci.

Obakrat gre za spremembo imena kraja v prevodu iz političnih vzrokov.

Prvi slovenski pisni spomeniki

sobota, 17. maj 2008 @ 10:41

Enkrat, ko sem bil še na gimnaziji smo šli v NUK(Narodno univerzitetno knjižnico) pogledati razstavo prvih slovenskih pisnih spomenikov, ki pričajo o obstoju slovenske kulture in slovenskega življa tudi tam kjer so Slovenci danes na žalost le še v manjšini. Te spomeniki so pomemben dokaz za naš dolgoletni obstoj na območju na katerem živimo. To so spomeniki, ki so vsekakor pomembno vplivali na naš nadaljni kulturni razvoj v kasnejših obdobjih zgodovine in se celo govori, da so brižinski spomeniki celo bolj pomembni od prešernove kulturne dejavnosti, ki je slovenski jezik dvignil na umetniško raven, saj je v brižinskih spomenikih že omenjena beseda narod.

Poleg brižinskih spomenikov, ki so bili napisani na prelomu 10. in 11. stoletja na pergamente, in jih danes hrani Bavarska državna knjižnica, saj so jih odkrili leta 1806 na Bavarskem, so za nas izrednega pomena še stiški rokopisi, čedadski rokopisi ter celovški rokopisi.

Brižinski spomeniki sicer obsegajo dva obrazca za spoved ter pridigo o grehu in pokori in so bili kot pripomoček nemški duhovščini, za njeno misijonarsko dejavnost na področju današnje Koroške. Ta spomenik je kot tudi knežji kamen na nek način simbol obstoja slovenskih prednikov in posledično njihovih potomcev, ki danes govorijo slovensko, se imajo za Slovence in zgodovinsko ter kulturno spadajo k slovenskemu etničnemu prostoru, čeprav, bi jih radi nekateri avstrijski nacionalisti naredili za svoj narod, to je vindišarski narod. Tudi Heider je že govoril o tem, da na Koroškem že od nekdaj živijo Nemci in Vindišarji skupaj, ali nekaj takšnega. Tudi to moram povedati, da sicer brižinski spomeniki kot takšni niso bili neposredno plod slovenskega narodnega kulturnega razvoja, temveč so bili v osnovi verskega značaja, ampak se večina tujih znanstvenikov strinja, da gre v njih za slovenščino, zato so pomembni za naš nadaljni kulturni razvoj in gre za prve slovanske latinične spomenike. Napisani so bili v karolinški minuskuli. Staro cerkveno slovanski spomeniki so bili vsekakor še starejši.

Drugi pomembni takšni spomeniki iz mlajšega obdobja so čedadski rokopisi, ki so danes ohranjeni v arheološkem muzeju v Čedadu, ki je zaradi ameriškega povojnega strahu pred prodorom komunizma na zahod danes v Italiji, čeprav gre v Čedadu za tradicionalno slovensko narodno ozemlje. Gre zapise, ki sicer niso tako strogo verske narave. Izvirajo pa iz 15. stoletja.

Celovške rokopise ali drugače rateške rokopise danes hrani celovški deželni muzej in so sicer iz Rateč na Gorenjskem, zato tudi ime Rateški. Nastali so v drugi polovici 14. stoletja in obsegajo očenaš, apostolsko vero ter čaščeno Marijo

Zadnji zgodnji slovenski spomeniki so še stiški rokopisi, ki jih danes hrani NUK. Nastali so v 15. stoletju ter obsegajo dve besedili-dva obrazca splošne spovedi Milost ino gnada ter Čaščena bodi, začetek velikonočne pesmi Naš Gospud in spovedi Jaz se odpovem 1 ter Jaz se odpovem 2.

Kateri vam je najbolj všeč?

Kateri vam je najbolj všeč? Kateri se vam zdi najbolj slovenski?

slovnična dvojina v slovenskem jeziku 

Slovnična dvojina je v svetu dandanes bolj redkost. Poznata jo poleg slovenščine le še Gornja ter Doljna lužiška srbščina, ki jo morda vse skupaj aktivno govori, če se ne motim kakšnih 20.000 ljudi, poleg obeh lužiških srbščin oziroma sorbščin, pa kot sem zasledil obstaja še v arabskem jeziku ter malteškem jeziku, ki se je pod močnim vplivom angleščine ter italijanščine razvil iz že omenjenega semitskega jezika. V preteklosti je več jezikov poznalo dvojino, med njimi praslovanščina in stara cerkvena slovanščina. Poljščina mislim, da jo je imela do 16. stoletja in ima še več ostankov dvojine(róbta co chceta), dvojina pa naj bi bila do 17. stoletja še v bolgarščini, če se ne motim, Čehi kot vem pa imajo ravno obratno kot mi za stalne dvojice dvojino(oči, ušesa …), no, pa so še drugje npr. v Belorusiji ostanki dvojine(dźvie karovie). Litvanščina ima baje posebne dvojinske oblike osebnih zaimkov ITD.

Včasih so imele dvojino še stara grščina, sanskrt, stari germanski jeziki pa so tudi poznali nekatere dvojinske oblike …

Poznate še kakšen jezik, ki ima dvojino, ali jo je imel nekoč?

Slovenski narodni simboli

Katere slovenske narodne simbole poznate? Oziroma simbole povezane s slovenstvom?

Priključitev PRIMORSKE k matični domovini nedelja, 4. maj 2008 @ 14:55 Koliko se zavedamo pomena praznika Priključitve Primorske k matični domovini. Včasih, ko se peljem skozi Hotedršico pri Logatcu je tam še vedno zgradba stare carine iz obdobja med obema vojnama. Ko sem hodil po gozdu v bližini Hotedršice v Novem svetu, je tam ravno tako sredi gozda celo precej večje carinsko poslopje, še iz obdobja med obema vojnama. Ko se vozim skozi Kalce pri Logatcu je na koncu Kalc, v smeri čez Hrušica na vrhu manjše vzpetinice ob neki hiši, ki je baje bila nekoč italijanska carina še vedno stari mejnik. Ko grem danes mimo teh starih spomenikov, pomenijo le del naše novejše zgodovine, kaj bi bilo, če meja kasneje nebi bila premaknjena? Bi moral še do nedavnega vsakič prečkati slovensko-italijansko mejo v bližini svojega doma, če bi hotel na Primorsko? Verjetno, da ja!!! To so zapuščeni spomeniki nekdanje Rapalske meje, ki jih je pravzaprav še kar nekaj. To kar je rdeče na spodnjem zemljevidu je bil vojni plen Italije iz obdobja iz 1.svetovne vojne, velik del slovenskega pa je na žalost ostalo zunaj naših meja. Se sicer sploh zavedamo pomena praznika Priključitve Primorske k matični domovini, ki bi ga morali po mojem mnenju praznovati že mnogo let prej in ne šele nekaj zadnjih let? Na netu sem našel še dve izjavi na to temo: 15. september pomeni vrnitev več kot četrtine slovenskega ozemlja in tretjine prebivalstva in je poleg priključitve Prekmurja po prvi svetovni vojni zagotovo eden najpomembnejših dogodkov pri združevanju slovenskega naroda v eno državo Božo Repe (zgodovinar) V kolikor takratno komunistično vodstvo povojne Jugoslavije države ne bi zapeljalo na totalitarno stran železne zavese, bi lahko računali tudi na Trst, Gorico in Benečijo. Kljub vsemu pa predstavlja Mirovna pogodba 15. septembra svojevrstno mednarodno priznanje Slovencev in tudi priznanje njihovega poltretje desetletje starega antifašizma. Bilo bi neodgovorno spregledati tako pomemben dogodek. Slovenski premier Janez Janša

Izobešanje slovenske zastave

Kot vem je bilo izobešanje jugoslovanske zastave v Bivši Jugoslaviji obvezno in je bilo kaznivo, če nisi imel izobešene zastave, v Sloveniji pa kot vem temu ni tako. Mislite, da bi morali biti bolj strogi glede obveznega izobešanja slovenske zastave, vsaj kar se tiče pomembnejših slovenskih praznikov? Mislite, da bi to pripomoglo k večji narodni zavesti slovenskih državljanov?