=(???)

Dobr za Emono nisem našel pravega simbola, pa sem dal kip Emonca. No, da preidem k bistvu: kot se spomnim smo se v šoli včasih učili neumnosti kot na primer ta, da se je Ljubljana včasih imenovala Emona. Zgodovinarji, ali tisti, ki zgodovino malo poznate, mislite, da ni stvar malo privlečena za lase???

Ni Ljubljana v osnovi srednjeveško mesto, ki so jo ob začetku 2. tisočletja ustanovili nemški grofje okrog Ljubljanskega gradu? Kot vem je bila Ljubljana ustanovljena v srednjem veku, sicer morda na ruševinah antične Emone, venda sicer z njo nima nobene prave veze, celotna arhitektura, vsaj po mojem mnenju v osnovi tako ali tako nima kaj dosti veze z rimsko, temveč ima srednjeveške in pa kasnejše korenine, kar je od prej, je morda kakšna krstilnica, rimski zid, in morda še kakšen kovanec ali kaj podobnega, vendar kot vem z Ljubljsano to nima kakšne posebne veze.

Torej, če se strinjate, še zlasti zgodovinarji s trditvijo: Ljubljana ni v osnovi antično mesto, temveč ima srednjeveške temelje, pa čeprav so morda nekateri italijanski nacionalisti včasih radi ali pa še danes to radi poudarjajo. Seveda Italija do Izraela(!!!), čeprav Rimskega imperija ni več že 1500 let, Italijani pa niso imeli tod nikoli svoje narodne tradicije, pač pa so Slovenci imeli svojo, še daleč na italijansko stran. Baje, da Italijani niti potomci Rimljanov niso, vsaj nek zgodovinar na Filofaksu mi je rekel, da so Italijani v osnovi potomci Italov, ki so Rimski imperij uničili in so prišli kasneje.

No, pa malo sem zašel z bistva, torej, da še enkrat ponovim, se vam zdi, da je Ljubljana nekakšno nadaljevanje Emone???

Zanimivo je prevajanje slovenskih zemljepisnih imen na področjih kjer so danes slovenske narodne manjšine. Na primer na Avstrijskem Koroškem se Slovenji Plajberk prevaja kot Windisch Bleiberg, kar nakazuje na nacistično teorijo o tem, da na Koroškem živijo Vindišarji in ne Slovenci. Seveda vsekakor je tako najlažje narediti, da se izogneš težavam z narodom sosednje države, kateremu pripada neka manjšina, v tem primeru slovenska.

Drugi takšen primer je Špeter Slovenov katerega italijansko ime je zanimivo San Pietro al Natisone, kjer so se Italijani ravno tako hoteli izogniti temu, da bi kdo posumil, da tod živijo Slovenci.

Obakrat gre za spremembo imena kraja v prevodu iz političnih vzrokov.

sobota, 17. maj 2008 @ 10:41

Enkrat, ko sem bil še na gimnaziji smo šli v NUK(Narodno univerzitetno knjižnico) pogledati razstavo prvih slovenskih pisnih spomenikov, ki pričajo o obstoju slovenske kulture in slovenskega življa tudi tam kjer so Slovenci danes na žalost le še v manjšini. Te spomeniki so pomemben dokaz za naš dolgoletni obstoj na območju na katerem živimo. To so spomeniki, ki so vsekakor pomembno vplivali na naš nadaljni kulturni razvoj v kasnejših obdobjih zgodovine in se celo govori, da so brižinski spomeniki celo bolj pomembni od prešernove kulturne dejavnosti, ki je slovenski jezik dvignil na umetniško raven, saj je v brižinskih spomenikih že omenjena beseda narod.

Poleg brižinskih spomenikov, ki so bili napisani na prelomu 10. in 11. stoletja na pergamente, in jih danes hrani Bavarska državna knjižnica, saj so jih odkrili leta 1806 na Bavarskem, so za nas izrednega pomena še stiški rokopisi, čedadski rokopisi ter celovški rokopisi.

Brižinski spomeniki sicer obsegajo dva obrazca za spoved ter pridigo o grehu in pokori in so bili kot pripomoček nemški duhovščini, za njeno misijonarsko dejavnost na področju današnje Koroške. Ta spomenik je kot tudi knežji kamen na nek način simbol obstoja slovenskih prednikov in posledično njihovih potomcev, ki danes govorijo slovensko, se imajo za Slovence in zgodovinsko ter kulturno spadajo k slovenskemu etničnemu prostoru, čeprav, bi jih radi nekateri avstrijski nacionalisti naredili za svoj narod, to je vindišarski narod. Tudi Heider je že govoril o tem, da na Koroškem že od nekdaj živijo Nemci in Vindišarji skupaj, ali nekaj takšnega. Tudi to moram povedati, da sicer brižinski spomeniki kot takšni niso bili neposredno plod slovenskega narodnega kulturnega razvoja, temveč so bili v osnovi verskega značaja, ampak se večina tujih znanstvenikov strinja, da gre v njih za slovenščino, zato so pomembni za naš nadaljni kulturni razvoj in gre za prve slovanske latinične spomenike. Napisani so bili v karolinški minuskuli. Staro cerkveno slovanski spomeniki so bili vsekakor še starejši.

Drugi pomembni takšni spomeniki iz mlajšega obdobja so čedadski rokopisi, ki so danes ohranjeni v arheološkem muzeju v Čedadu, ki je zaradi ameriškega povojnega strahu pred prodorom komunizma na zahod danes v Italiji, čeprav gre v Čedadu za tradicionalno slovensko narodno ozemlje. Gre zapise, ki sicer niso tako strogo verske narave. Izvirajo pa iz 15. stoletja.

Celovške rokopise ali drugače rateške rokopise danes hrani celovški deželni muzej in so sicer iz Rateč na Gorenjskem, zato tudi ime Rateški. Nastali so v drugi polovici 14. stoletja in obsegajo očenaš, apostolsko vero ter čaščeno Marijo

Zadnji zgodnji slovenski spomeniki so še stiški rokopisi, ki jih danes hrani NUK. Nastali so v 15. stoletju ter obsegajo dve besedili-dva obrazca splošne spovedi Milost ino gnada ter Čaščena bodi, začetek velikonočne pesmi Naš Gospud in spovedi Jaz se odpovem 1 ter Jaz se odpovem 2.

Kateri vam je najbolj všeč? Kateri se vam zdi najbolj slovenski?

Slovnična dvojina je v svetu dandanes bolj redkost. Poznata jo poleg slovenščine le še Gornja ter Doljna lužiška srbščina, ki jo morda vse skupaj aktivno govori, če se ne motim kakšnih 20.000 ljudi, poleg obeh lužiških srbščin oziroma sorbščin, pa kot sem zasledil obstaja še v arabskem jeziku ter malteškem jeziku, ki se je pod močnim vplivom angleščine ter italijanščine razvil iz že omenjenega semitskega jezika. V preteklosti je več jezikov poznalo dvojino, med njimi praslovanščina in stara cerkvena slovanščina. Poljščina mislim, da jo je imela do 16. stoletja in ima še več ostankov dvojine(róbta co chceta), dvojina pa naj bi bila do 17. stoletja še v bolgarščini, če se ne motim, Čehi kot vem pa imajo ravno obratno kot mi za stalne dvojice dvojino(oči, ušesa …), no, pa so še drugje npr. v Belorusiji ostanki dvojine(dźvie karovie). Litvanščina ima baje posebne dvojinske oblike osebnih zaimkov ITD.

Včasih so imele dvojino še stara grščina, sanskrt, stari germanski jeziki pa so tudi poznali nekatere dvojinske oblike …

Poznate še kakšen jezik, ki ima dvojino, ali jo je imel nekoč?

Katere slovenske narodne simbole poznate? Oziroma simbole povezane s slovenstvom?

Kot vem je bilo izobešanje jugoslovanske zastave v Bivši Jugoslaviji obvezno in je bilo kaznivo, če nisi imel izobešene zastave, v Sloveniji pa kot vem temu ni tako. Mislite, da bi morali biti bolj strogi glede obveznega izobešanja slovenske zastave, vsaj kar se tiče pomembnejših slovenskih praznikov? Mislite, da bi to pripomoglo k večji narodni zavesti slovenskih državljanov?

ponedeljek, 28. april 2008 @ 22:50

Dej postavimo že enkrat mejo Hrvatom!!!!!!!!!! Oni trdijo, da je breg na levi strani Dragonje hrvaški, pri nas pa politiki strahopetno trdijo, da tam meja še ni določena!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Smo sposobni reči, da je naše do Mirne in pika?????????????????????!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

ponedeljek, 28. april 2008 @ 11:43

Smo Slovenci pripravljeni zaščititi svoje interese oziroma interese naše države? Bomo dopustili, da se uresničijo skrivni hrvaški prostozidarski načrti, da bi se Hrvaška čimbolj približala Italiji ter pri tem iz obalnega pasu čimblj izrinila Slovenijo? Bomo dopustili, da se začasni mejni prehod v Sečovljah spremeni v stalnega? Kljub temu, da Piranski zaliv ni bil nikoli hrvaški, Hrvati že vnaprej rišejo mejno črto po njegovi srednini ter poskušajo Sloveniji iztrgati dostop na odprto morje. Ni blo še pred nekaj leti govora o tem ali bo Savudrija slovenska ali hrvaška? Kje je sedaj ta Savudrija, bodo Hrvati kmalu prišli do Kopra? Veste, za tajne hrvaške prostozidarske načrte, po katerih naj bi se Hrvaška čimbolj približala Italiji in Slovenijo čimbolj izrinila iz obalnega pasu. No, sicer dokazov nimam za te dokumente, pa sem prepričan da zares obstajajo. Smo Slovenci sposobni reči, da so ozemlja na levem bregu Dragonje Slovenska? Ni bilo nekoč slovensko do Mirne?

Še en vic: Hrvat reče Slovencu: “Vrgel bom kovanec, če bo cifra bo Savudrija vaša, če pa kuna, pa naša!” Hrvat pa si med tem sam pri sebi misli: “Še dobro, da je na obeh straneh kuna!”

Sicer si pa na spodnjem zemljevidu sami poglejte, do kam bi Hrvati radi razširili svoje vode!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Bomo ta kar tako PUSTILI???????????????????!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Ali bomo vsaj poskusili kaj narediti, da temu ne bo tako???!!!